Home Time distance Indicators HWF Slovensko  
 
 

 

PREGLED LITERATURE IN DISKUSIJE O FLEKSIBILNOSTI, SLOVENIJA (povzetek)

Javno mnenje o fleksibilnosti se v Sloveniji še ni izkristaliziralo, tako da so razprave o fleksibilnosti dela niso tako intenzivne kot v EU, stari predpisi o zaposlovanju pa se nagibajo k promoviranju togosti in ne fleksibilnosti. Prav tako v letu 2000 še ni prišlo do sklenitve sporazuma o fleksibilnosti v procesu socialnega dialoga med delodajalci in delavskimi sindikati, ceprav se socialni dialog nadaljuje. Tako kot druge tranzicijske države se tudi Slovenija sooca s hitrimi spremembami na trgu dela in ostalih s tem povezanih institucij. Kljub razpadu Jugoslavije je Slovenija tranzicijo prestala relativno dobro, zaposlovanje se je od najgloblje tocke depresije na zacetku 90ih spet povecalo.

V Sloveniji obstajata dve glavni fleksibilni obliki zaposlovanja: delo s krajšim delovnim casom ter delo za dolocen cas. Delež zaposlitev za dolocen cas je podoben tistemu v državah EU, delež zaposlitev s krajšim delovnim casom pa je mnogo nižji. Fleksibilnost torej v glavnem pomeni uvedbo pogodb za delo za dolocen cas, ki nekaterim delavcem nudijo vec prednosti kot drugim: pri brezposelnih in prvic zaposlenih ne vodijo do stalnih služb na isti nacin kot pri nekaterih drugih kategorijah zaposlenih.

Veliko je udejstvovanja v neformalni ekonomiji, kar odraža poskuse preživetja tistih ljudi, ki so doživeli negotovost tranzicije in s tem povezan padec zaposlovanja ter narašcanje brezposelnosti. Verjetno je, da je vec fleksibilnosti v tem sektorju.

Fleksibilnost kraja dela je v Sloveniji v nekaterih vidikih dobro razvita. Precejšnja je mera ljudi, ki se vsak dan vozijo na delo, ceprav je to ponavadi omejeno na kratke razdalje. Mestno obmocje Ljubljane je edino, ki privlaci delovno silo iz vecjega obmocja; njegovo gravitacijsko podrocje zajema 30% slovenskega teritorija in 38% celotnega prebivalstva. Raziskave mnenj pa nakazujejo, da so se ljudje pripravljeni voziti na delo tudi na daljše razdalje.

Sodec po raziskavah mnenj je potencialni prostor za fleksibilizacijo precejšen. Zaposleni so naklonjeni vecji fleksibilnosti casa, delodajalci pa kažejo interes za liberalizacijo pravilnikov o zaposlovanju, da bi povecali fleksibilnost. Razlicni vpleteni torej vidijo fleksibilnost tudi kot nekaj pozitivnega, vendar morda podpirajo razlicne vrste le-te.

Zanimiva znacilnost situacije v Sloveniji je položaj žensk v tako javni kot privatni sferi. Ženske predstavljajo 47.4% delovne sile in vecji delež univerzitetnih študentov. Delež žensk v zaposlovanju je eden najvišjih v Evropski uniji, poleg tega pa jih je vecina zaposlena s polnim delovnim casom. Vendar pa raziskave casovne porabe kažejo, da opravijo tudi vecino dela v gospodinjstvu, saj v to vložijo znatno vec ur kot moški. Položaju žensk pripomorejo pomembne ugodnosti, porodniški dopust, vrtci in predpisi o zaposlovanju, ki so v pomoc zaposlenim materam in v nasprotju z drugimi bivšimi socialisticnimi državami niso bile zmanjšane. To morda razloži, zakaj v Sloveniji ne najdemo v tolikšni meri razlike med udeležbo moških in žensk v delu s krajšim delovnim casom, kot je znacilno za EU, saj sta njuna deleža skoraj enaka. Zanimivo bo videti, ali bo Sloveniji uspelo obdržati to visoko raven blaginje v tem pogledu v procesu nadaljnje evropeizacije in modernizacije trga dela.

Vstop Slovenije v Evropsko unijo bo skupaj s sprejetjem nove zakonodaje o trgu dela bržkone prinesel nove spremembe v uvajanju fleksibilnosti.

 

 

 
   

 

 

   

 

 

HomeTime distance IndicatorsHWFSlovensko
© SICENTER - Socio-economic Indicators Center Ljubljana, Slovenia

Contact email: info@sicenter.si
Last updated: 19 January, 2004